REPÚBLICA DEMOCRÁTICA DE TIMOR-LESTE

REPÚBLICA DEMOCRÁTICA DE TIMOR-LESTE

Protokolu

2011

PROTOKOLU KOPERASAUN INSPESAUN-JER�L JOGU TIMOR-LESTE NO SANTA KAZA MIZERIK�RDIA LISBOA





INSPESAUN-JER�L JOGU TIMOR-LESTE, serbisu ho autonomia t�knika no administrativa, iha Ministro, Turismo, Com�rcio no Ind�stria nia tutela no supervizao, reprezentadu iha serim�nia ne'e ho Exm.� Inspektor - Jer�l Jogu, Miguel dos Santos Lobato.



no



SANTA KAZA MIZERIK�RDIA LISBOA, instituisaun colektivo privadu no utilidade p�blika adminitrativa, representadu iha serem�nia ne'e ho Exm.� Provedor, Rui Ant�nio Ferreira da Cunha.



Tau ba neon katak Santa Kaza Mizerik�rdia Lisboa, husi nia Departemento Jogu, no Inspesaun-Jer�l jogos Timor Leste Instituisaun rua n�'eb� iha objetivu kom�n atu halao serbisu iha sira nia rain hodi hametin esplorasaun no responsabilidade jogu sosi�l Estadu nia atu manan osan ba kauzas diak;



Tau ba neon ligasaun antiga ist�ria no kultura, ligasaun diak malu, amizade no solidariedade entre Portugal no Rep�blika Demokr�tika Timor-Leste, Nasaun joven liu iha Munu;



Tau ba neon katak instituasaun rua ne� iha interese hatu hametin uniaun esforsu entre organismu oin-oin responsavel ba esplorasaun jogu sosi�l sira iha CPLP;



Tau ba neon katak esplorasaun jogu sosi�l iha Rep�blika Demokr�tika Timor-Leste sei dezenvolve ho efik�sia boot, se iha apoio iha �rea formasaun no asistensia t�eknika diak segundo nessesidades Timor-Leste nia;



Tau ba neon katak kontribuisaun husi Inspesaun-Jer�l Jogus Timor-Leste ba dezenvolvimentu politikas koperasaun no jogu respns�vel halao husi Santa Kaza Mizerik�rdia Lisboa, husi nia Departamentu Jogus iha inportansia boot duni ba estabelese relasaun bilateral makas;



Tau ba neon katak evolusaun iha merkadu mundi�l exiji liu tan efisiensia no resposta adekuada iha �reas t�knika, teknol�gika, komersi�l no marketing no m�s regulamentu juridiku no legislativu sira;



Tau ba neon katak diak no adekuado liu ita estabelese parceria entre Santa Kaza Mizerkordia Lisboa no Inspesaun-Geral Jogos Timor-Leste nia, bele permite Instituisaun rua ne'e la'o sorin ba sorin buka no fahe nafatin ba malu ko�esimentu



Ita atu asina Protokolu Koperasaun ne'e



Kl�uzula Dahuluk

(Ambito)



Protokolo ne'e nia objetivu mak regula relasaun parseria no koperasaun entre INSPESAUN-JER�L JOGUS TIMOR-LESTE (IGT) NO SANTA KAZA MIZERIK�RDIA LISBOA iha dom�nio Jogus Sosiais Estadu, atu Instituisaun rua ne'e halao koperasaun eh bele fahe informasaun no experi�nsia kona-ba explorasaun konkretu Jogus Sosiais iha sira nia Territ�riu. Protokol ne'e atu reforsa m�s prezensa husi Instituisaun rua ne'e iha organismus internasion�l sira atu reprezenta sira nia rain, atu promove partisipasaun ativa iha inisiativas iha �rea formasaun hanesan Marketing, Komersi�l, Juridiko, Jogo Respons�vel no Teknologiku no hametin lasus koperasaun ho Instituisaun seluk hatu hetan no fortalese ko�esimentu kona ba gestaun no instituisaun sira nia funsionamentu diak.



Kl�uzula Daruak

(Operasionalizasaun)



Sei koperasaun maka'as liu iha dom�niu Formasaun kuadrus no t�knikus no sei halao koperasaun ne'e iha Timor-Leste ka iha Portugal, konforme desizaun diak liu. Koperasaun mono hotu iha �reas teknikas no funsionais oin oin atu hamahan interese kom�n, ho objetivu atu harii bazes ba koperasaun integrada iha n�vel hotu-hotu, ho Pa�zes CPLP.



Kl�uzula Datoluk

(Gestaun Protokolo Nian)



Inspesaun Jer�l Jogus Timor-Leste (IJJT) no SCML sei hanaran, iha loron tolunulu nia laran, hahu hosi asinatura protokolu ne'e, reprezentante ida husi Instituisaun ida-idak, ne'eb� sei hanaran "Jest�r Protokolu" atu implementa hamutuk kumprimentu buat ne'eb� iha akordu ne'e. Gest�r ida-idak sei respons�vel ba ezekusaun knaar akordu ne'e.



Kl�uzula Dahat

(Revizaun Protokolu)



IGJ Timor-Leste no SCML bele halo proposta ba revisaun Protokolu ne'e maib� tenke notifika ho surat parte seluk nanis fulan tolu minimu. Karik instituisaun rua ne'e hakarak sira bele hamenus prazu fulan tolu ne'e.



Kl�uzula Dalima

(Durasaun)



Protokolu ne'e dura tinan rua no renovasaun automatika karik la iha denunsia husi Instituisaun sira. Denunsia ruma tenke halo ho surat nanin fulan neen minimu



Kl�uzula Daneen

(Virgor)



Protokolu ne'e vale hahu hosi data nia asinatura.

Kl�uzula Daitu

(Versaun oficial)



Anexu ho Protokolu ne'e, iha dokumentu ida iha lian T�tum, mae b� dokumento iha lian Portugues hela versaun ofisial entre Instituisaun rua ne'e eh halo f� ba sasan hotu hotu









K�digu �tika Funsion�riu

N�. 01/D.Of/CAC/II/2011



loron 18 fulan-Fevereiru





I. INTRODUSAUN



Comiss�o Anti-Corrup��o ne'eb� habadak hanaran CAC, tuir artigu 3 Lei CAC nian, nia natureza hanesan ema koletiva ida ne'eb� iha direitu p�bliku, hakna'ar ho personalidade jur�dika, ho independ�nsia t�knika no autonomia administrativa no finanseira.



CAC simu kbiit nu'udar �rgaun pol�sia krimin�l espesializada ne'eb� independente, iha nia intervensaun tuir deit krit�riu legalidade no objetividade ne'eb� lei haruka.



Hodi halao misaun ne'e, tuir artigu 13 Lei CAC nian, CAC hetan apoiu t�kniku husi investigador ne'eb� sei regula ho estatutu ketak no peso�l apoiu sira ne'eb� rekruta no servisu tuir regime Funsaun P�blika nian.



K�digu �tika Funsion�riu CAC nian, tuir mai hanaran K�digu deit, hanesan regra interna ne'eb� funsion�riu hotu iha CAC tenke halo tuir durante halo servisu no iha moris loro-loron wainhira kaer hela kna'ar iha CAC.



II. OBJETIVU



K�digu ne'e nia objetivu atu:



1. Hatudu no promove dignidade, respeitu, imajen no kredi-bilidade CAC nian.



2. Prevene hahalok no lia-fuan inkonveniente ne'eb� afeta CAC nia funsaun no misaun.



3. Kria ambiente respeita malu, fraternidade, repeita sasan iha servisu fatin no durante halao servisu.



4. Haburas no hametin lisan kombate no prevene korrupsaun ho nia forma oioin iha funsion�riu CAC tomak.

III. VAL�R FUNDAMENT�L SIRA



Comiss�o Anti-Corrup��o hanesan instituisaun estadu nian ne'eb� sai nudar fatin ida ba promove val�r lobuk ida ne'eb� estadu opta iha Konstituisaun RDTL no konvensaun universal hirak ne'eb� Estadu Timor-Leste ratifika. Ne'e duni Comiss�o Anti-Corrup��o dedika-an atu halao no promove val�r no prinsipiu hirak tuir mai nudar mata-dalan ba ema hotu-hotu ne'eb� servisu iha instituisaun ne'e.



1. Integridade

Integridade katak harmonizasaun val�r mor�l lobuk ida ne'eb� lori ema ba trata nia-an rasik no komporta iha ema seluk ka instituisaun ida nia oin.



2. Governasaun diak

Hahalok ukun ne'eb� envolve ema nia kapasidade lidera, jere ho kualidade administrativu no interasaun diak ho ema seluk durante halao servisu.



3. Ema barak nia diak (Bom comum)

Kapasidade atu haree no halao funsaun lorloron iha kontextu produz rezultadu diak ba ema barak nia diak agora no aban-bain-rua.



4. Justisa

Kapasidade no integridade atu respeita ema seluk nia direitu iha aspektu oioin iha servisu lorloron.



5. Profision�lismu

Kapasidade no integridade interpersonal, �tika no profision�l atu halao funsaun no responsabilidade servisu tuir knaar ne'eb� iha ho efisi�nsia no efikaz.



6. Seguransa

Ambiente, estadu peso�l no instituisaun ne'eb� fasilita no apoia funsionamentu servisu ho diak no hakmatek.



IV. PRINS�PIU FUNDAMENT�L SIRA



1. Efisi�nsia no efikaz

Uza rekursu ne'eb� iha ho responsabilidade hodi produz rezultadu ne'eb� diak no f� benef�siu ba ema seluk.



2. Legalidade

Respeita no halo tuir prins�piu leg�l sira no reguladora ne'eb� vigora iha CAC no iha Timor-Leste ein-jer�l.



3. Transpar�nsia

Nakloke ba hetan avaliasaun no prontu atu halo avaliasaun ba servisu no rezultadu servisu.



4. Responsibilidade

Kapasidade interpersonal no profision�l atu responde ezij�nsia servisu.



5. Pontualidade

Kapasidade atu kumpri �ras servisu no produz rezultadu servisu tuir tempu ne'eb� marka ona.



6. Lealdade

Hakruk ba hierarkia Comiss�o Anti-Corrup��o nian tuir lei.

7. Imparsialidade no Igualdade

Hatudu komportamentu servisu ne'eb� nakloke no besik ba funsion�riu hotu-hotu no ema ne'eb� presiza ita nia asist�nsia.



8. Segredu no Konfidensialidade

Rai segredu no konfidensialidade servisu, informasaun, dokumentu ka evid�nsia sira CAC nian ka relasiona ho CAC nia servisu.



9. Onestidade

Hatudu lia-fuan no hahalok lolo'os.



10. Solidariedade

Hatudu hahalok solidariedade ba malu wainhira halo servisu mesmu iha situasaun susar nia laran.



11. Alerta

Matan moris, neon moris.



V. OBRIGASAUN SIRA



1. Hakruk ba Konstituisaun RDTL no lei seluk ne'eb� vigora iha Timor-Leste.



2. Kumpri prins�piu sira ne'eb� hakerek iha Estatutu Funsaun P�blika no K�digu �tika Funsaun P�blika nian.



3. Hadok-an husi hahalok korrupsaun no prontu atu halao pol�tika no estrat�jia CAC ba kombate korrupsaun.



4. Rai segredu no konfidensialidade servisu CAC nian hane-san dadus, informasaun ka dokumentu sira ne'eb� la nakloke ba p�bliku.



5. Utiliza sasan servisu nian tuir kna'ar servisu no ho responsabilidade.



6. Hatudu hahalok no lia-fuan respeitu no delikadu ba belun servisu sira no ema seluk.



7. Hado'ok-an husi kondisaun ne'eb� bele kria konflitu ka problema.



8. Respeita servisu-maluk sira nia kna'ar servisu no sira nia fatin servisu.



9. Simu bainaka iha servisu fatin tuir regras internal ne'eb� vigora.



10. Respeita konte�du dokumentu, informasaun ka dadus ne'eb� CAC produz no utiliza tuir funsaun no objetivu servisu CAC nian.



11. Halo tuir K�digo �tika ida ne'e.



VI. PROIBISAUN



1. Labele simu gratifikasaun ne'eb� relasiona ho kna'ar servisu.



2. Labele hasai informasaun ka deklarasaun kona-ba servisu CAC nian ba p�bliku la ho autorizasaun husi Komis�riu.



3. Labele asesu ba ema seluk nia file wainhira liga ba internet.

4. Labele lori interese partikular sira tama iha servisu no labele halao servisu ba interese individu, grupu ka partikular no halo diskriminasaun ba ema durante servisu.



5. Wainhira sei servisu hela iha CAC, labele halo kontratu servisu ho manan osan husi fatin seluk.



6. Labele uza, fan, fahe ka fasilita utilizasaun sasaun ka atividade ne'eb� lei bandu iha Timor-Leste.



7. Labele halo produtu ka atividade komersi�l ho naran ka label CAC nian.



VII. APLIKASAUN, PROSESU DISIPLINAR NO SUPERVI-ZAUN



1. Aplikasaun



a. K�digu �tika ne'e aplika ba funsion�riu hotu iha CAC ne'eb� halo servisu ho natureza permanente, tempor�riu, kontratadu ka forma seluk ne'eb� CAC define.



b. "Funsion�riu sira CAC nian", inklui investigador no peso�l sira ne'eb� fo apoiu operasional, administrativu no t�kniku, nasion�l ka internasion�l, ne'eb� halao servisu iha CAC, maske investigador sira sei iha estatutu rasik atu regula kona-ba sira nia servisu.



2. Prosesu Disiplinar



Funsion�riu ne'eb� la kumpri ka halo violasaun hasoru K�digu �tika ne'e sei hetan sansaun disiplinar tuir dispaxu internu CAC nian no m�s Lei Funsaun P�blika ba sira ne'eb� sai ona Funsion�riu P�bliku Permanente. Prosesu disiplinar sei foti tuir mekanismu tuir mai ne'e:



a. Bolu atensaun ho lia-fuan;



b. Bolu atensaun ho eskrita;



c. Foti medidas tuir natureza funsion�riu ida-idak.



3. Supervizaun



Poder supervizaun m�xima ba aplikasaun K�digu �tika ida ne'e iha Komis�riu nia liman. Komis�riu Adjuntu sira, Sekret�riu Ezekutivu, Direktor/a no Xefe Sub-Diresaun sira iha m�s responsabilidade atu tau matan ba halao K�digu �tika ne'e hamutuk ho funsion�riu sira.



4. Dispozisaun final



K�digu �tika ne'e hahu vigora iha loron nia aprovasaun no vigora nafatin to'o loron hetan fila fali revizaun no aprovasaun.



Hetan aprovasaun iha loron 8 fulan-Fevereiru 2011.



Komis�riu





Ad�rito de Jesus Soares